Eco rally prijateljstva Italija – Slovenija

Na Martinovo, odličen čas za spoznavanje vinorodne ceste ob naši zahodni meji. S startom rallyja pod organizacijo g. Lemeža iz Ekonova Rally-a v Marini Lepanto (Monfalcone) severno od Trsta, s priporočilom naj pridemo z najbolj polno baterijo, saj na poti ne bo možnosti polnjenja. Začela sva s polno baterijo iz Trbovelj, skozi Litijo za manjšo porabo, severna ljubljanska obvoznica, primorska avtocesta, hiter postanek za jutranjo kavico na počivališču Lom in priklop na hitro polnilnico za ta čas, hitro naprej do počivališča Šempas pred Gorico, kjer naj bi po planu morala napolniti do 100%. Po 20 minutnem postanku, se je pripeljala ekipa Rogovcev z izposojenim i3, kateri so se tudi priklopili na postajo, takoj za tem je pripeljal še tretji električni avtomobil, Nani z izposojenim e-golfom 2. generacije, tako smo CSS priključek prepustili ekipi Rog, ki je imela najnižji % baterije, e-golfa smo priklopili na AC polnjenje, ter šli na kavico in klepet. Skupaj smo se odpravili do pristanišča in tam od organizatorja prevzeli štartne številke in road map navodil.

1

Štart iz pristanišča do začetne točke točnostne vožnje, sva se lovila v branju road mapa, saj je čisto po pravilih FIA rally jev in ni narejen v google mapu, ampak kot grafikoni zavojev in križišč katerega kot laik ne gre tako hitro, ampak po nekaj križiščih, sva se znašla in sledila road mapu do prve štartne točke hitrostne preizkušnje na kateri naj bi dosegel povprečno hitrost 48km/h. Seveda se nama je zalomilo pri zavoju v stransko ulico, na grafikonu označenega z dvema klicajema!! šla sva naprej in obrnila, ter naprej po pravi poti mimo končne točke preizkušnje in naprej do prve postojanke – kmečki turizem LUPINC. Lepa izletniška točka z B&B, odlična za konec tedna, odmor od mesta. Kratka pokušina domačega vina ter sosedovega jabolčnega soka za tiste, ki ne pijemo vina. Na vrtu pa spretnostna preizkušnja za voznike met lesene kuglice v majhno škatlo s pijanimi očali, da ne bo vse tako lahko.

2

Štart druge etape in vožnja do druge posojanke OSTROUSKA kjer je bila pokušina domačih vin in spet spretnostna preizkušnja za voznike z metanjem pikada in zbiranjem čim manj točk.

6.JPG

Pri štartu tretje etape sem prevzela volan in peljala do tretje postojanke – KLET ŠTOKA, kjer nas je pričakala pokušina starega in novega vina, mali prigrizek z njihovim oljem iz teranovih pešk. Ogledali smo si njihovo visko klet, kjer nam je gospodar povedal malce zgodovine in o sami pridelavi vin, da imajo domorodno sorto vina Vitovska grganija, Carsus, pridelujejo tudi bio vino, ki ni škropljeno, penine, v kleti se najdejo starane buteljke izbranih vin od letnika ’88 naprej. Posebnost v njihovi kleti je 600 kilogramov težak kamniti sod v katerem starajo vino kratek čas in s tem se na stenah soda nabere vinski kamen, tako je vino bolj mehko.

11.JPGŠe zadnji spretnostni izziv – najbolj počasna vožnja z novim Ponijem. Lušteno zložljivo majhno kolo, a voziti v 5 prestavi je kar izziv in še zavlačevati in cik cak vožnja ni lahka… En dotik tal, drugače pa kar dober rezultat… Nato leteči štart čez kraška polja do končne točke pri vinarni Čotar, ter naprej do Štanjelskega gradu.

13.JPG

Zaradi martinovanja je bilo težko poiskati parkirno mesto, tako da smo se malo sprehodili do gradu, kjer je za električne avtomobile poskrbljeno s polnilnico točno pri vhodu v grad, seveda če ni prireditve in da ni dodatna razsvetljava priklopljena na isto varovalko. Tako se je ob priklopu drugega e-golfa ( prvi polni z močjo 7.6kWh, drugi le z 3.6kWh skupno 11kWh toliko kot polnilnica) vrglo ven polnilnico in tudi razsvetljavo v gradu zaradi preobremenitve. Tako se je razvila debata o primernosti lokacij pri turističnih točkah in drugih mestih. Organizator nas je počastil z degustacijo vin in bonom za hrano, kjer je bila izbira med joto, klobaso z zeljem in restanim krompirjem, testenine z divjačinskim ragujem, polento s panceto in jurčki, ter 20 mesecev sušenim pršutom pršutarne Lokev.

Pogovor je cel dan tekel glede elektromobilnosti, uporabniške izkušnje in drugih električnih vprašanj glede zelene energije za domačo uporabo. Veze in poznanstva za naprej in več glav več ve. Odlična platforma elektro mobilnosti je društvo DEMS katerega se je na rallyju udeležil predsednik društva g. Ignac Zavašnik, ki je poudaril, da smo uporabniki tisti, ki naredimo največjo reklamo za nove uporabnike in neprecenljiv vir znanja in izkušenj za prodajalce ev vozil. Skupaj gledamo v prihodnost elektromobilnosti.

Advertisements

Trbovlje – Trutnov (CZE)

Najin letni dopust sva začela načrtovati že januarja. Svetovno GPC prvenstvo v powerliftingu – dviganju uteži. Iskanje polnilnic na 11ih različnih aplikacijah, različnih straneh ponudnikov, iskanje optimalne poti zaradi dosega in razdalje med polnilnicami. V Trutnov sem šla že 2x (prvič sama z maminim Cliotom leta 2014, nato leta 2015 s partnerjem in njegovim 18 let starim Passatom). Ker sva planirala pot po najkrajši poti Trbovlje – Ljubljana – Maribor – Graz – Dunaj – Brno – Hradec Kralove – Trutnov, po avtocesti in glavnih cestah, razdalja pride v grobem 780km, predvidoma 8 postankov, večina na hitrih polnilnicah, 9 ur same vožnje in še 7 ur postankov.

map

Zaradi rizika nedelujočih polnilnic in različnih informacij o isti polnilnici ali je ”hitra” ali ”počasna”, priključkih na polnilnicah, nekje je bil podatek samo o CHAdeMO priključku(ki ga i3 nima). Vse skupaj 1800km dolga pot, daljši postanki, nezanesljive informacije, nepotrebne pogodbe z dobavitelji elektrike (ČEZ) za RFID kartico za aktivacijo polnilnice, (pravočasno pa sem pridobila kartico od EVN, aplikacijo TANKE, aplikacijo evmapa.cz), zaradi vseh teh vidikov, sva stopila do najinega BMW i3 prodajalca in prosila za Add-on Mobility program, ki so ga ob prodaji i3 oglaševali, za daljšo pot, nedosegljivo z električnim avtom. BMW nama je priskrbel testno vozilo 320d xdrive gran turismo in vključenih 2000km. V tujini je to že razširjen program, v Nemčiji ima BMW pogodbo z SIXT.

Ponudba v Ameriki, ki so jo oglaševali tudi pri nas.

bmw i sixt

Nemška stran SIXT v sodelovanju z BMW i

Vozilo je bogato opremljeno, navdušil je asistent dolgih luči, z matričnim osvetljevanjem odlično osvetli okolico vozila, ne moti pa nasproti vozečih voznikov, saj levo stran izklopi. Pogrešala sva head-up display, saj pri avtomatiku hitro pozabiš na hitrost in omejitve. Solidno velik prtljažni del, razkošje v drugi vrsti in prednji športni sedeži M paketa. Na porabo se nisva pazila, tako ke bila izven mesta 6,4L/100km, mestna pa 11,2L/100km. Skupni strošek goriva je bil 169,34€, s tem da sva vrnila poln rezervoar nafte. Tako je strošek na kilometer 9 centov, in naju je prišlo ceneje kot rizik starega avta in 16centov/km ter nezanesljivost tujih polnilnic(kot tista v Zagrebu).

Pot čez Avstrijo je bila precej nezanimiva sama avtocesta, gneča čez Dunaj; ob meji z Češko pa same veterne elektrarne.

Trutnov je majhno, prijetno mestece, kjer je center okrog malega trga, na vogalu katerega sva spala v butičnem hotelu Nelly Kelly’s v sklopu Irish Pub-a. Dobra hrana, odličen zajtrk, prijazno osebje, čiste sobe, moderna oprema, prijetno vzdušje.

trutnov pano

Trg

trutnov-5

trutnov-2

trutnov-4

Mestna hiša – lokacija Evropskega GPC prvenstva 2014

trutnov-6

Kulinarika v mestu je raznolika, veliko ponudbe, od lokalnih čeških knedličkov in svinjske pečenke, odlična ponudba steakov in malce eksotike medaljoni divjega pujsa mariniran v ginu in brinovih jagodah z pečenim krompirčkom z morsko soljo.

FS Restaurant – Wild boar marinated in gin & juniper berries, baked potato with sea salt.

Nelly Kelly’s – Steak z vyzrálé hovězí svíčkové (mladý býček z farmářského chovu)

Restaurace Pod Lékárnou – Hovězí žebro Charolais pečené v zázvorovo-sojové marinádě s grilovaným kukuřičným klasem a naší whiskey omáčkou

Nelly Kelly’s – Palačinky s vanilkovou zmrzlinou, čokoládou a šlehačkou

Mesto ima svojo pivovarno, čeprav njihovega hmeljnega napitka ni mogoče dobiti v navadni trgovini, imajo le svojo malo prodajalno. V restavracijah pa smo ga kar pogrešali na meniju pijač.

img_20170918_192402_715644141933.jpg

Pivovarna Krakonoš

Na tekmovanju so se izkazale naše punce, za katere je bil to prvi nastop na Svetovnem prvenstvu. Bravo punce!

Nove in stare polnilnice

Elektro Ljubljana je postavil novo polnilnico v Trbovljah pri Občini. Zdaj se čaka še tretja polnilnica v bližini Zdravstvenega doma, ter popravilo prve pri muzeju.

Polnilnica Občina Trbovlje

V okvari je tudi polnilnica v Litiji pri mostu.

Novo polnilnico sem izkoristila tudi v centru Lukovice pri Domžalah. Nad ure za službo in še avto se je napolnil v tem času.

Pri elektru planirajo, da bodo začeli z zaračunavanjem polnjenja po novem letu. To bo predvsem na novih polnilnicah z RFID identifikacijo, na plug&charge polnilnicah bo še naprej brezplačno oz. se bodo te polnilnice v kratkem zamenjale z novimi.

Medtem se je Elektro Ljubljana lotil prenove aplikacije Gremo na elektriko ter spletne strani. Aplikacija trenutno že dela, pogrešam slike in plug&charge polnilnico v Trbovljah. Nov dizajn je zelo špartanski, osnoven.

BMW Electric Now Tour 2017

Na parkirišču pri Kristalni palači v BTCju sva se udeležila dogodka Electric Now Tour 2017 kjer so predstavili floto vozil serije i.

Z vodstvom BMW inštruktorjev vožnje, so se podali na vožnjo z i8 po predmestju Ljubljane – do Domžal in nazaj, ter z i3 na spretnostni vožnji po poligonu.

Pri vozilih i3 je bil poudarek na vodljivosti in na zaviranju brez pritiskanja pedala za zavore – s tem pa regeneriramo energijo. V i3 dobimo občutek delovanja zavor že s tem, da čisto izpustimo pedal za hitrost.  Pri daljši relacijski vožnji s primerno varnostno razdaljo ni potrebe po pritiskanju zavor, saj z regeneracijo vozilo ustavimo na zadostni varnostni razdalji. Mestna vožnja je precej ne predvidljiva, saj je varnostna razdalja precej manjša.

Trbovlje – Vrbsko jezero

Za prvomajske praznike so obljubljali ogromno gnečo na naših južnih mejnih prehodih, zato sem se odločila za oddih na mirnem Vrbskem jezeru pri naših severnih sosedih. S polnim i3-jem sva šla preko Litije do avtoceste čez severno obvoznico do počivališča Voklo Vzhod pri Kranju, se priklopila na SODO polnilnico in dopolnila baterijo na nekje 95% ter prepustila polnilnico drugemu EV-ju. Ob kavici in prigrizku v Marché restavraciji in pogovoru z drugim EV uporabnikom, hitro mine čas za postanek. Podaljšan vikend se ni začel nič kaj obetavno z nalivom. Počasi naprej po avtocesti do izvoza za Tržič/Celovec po regionalni cesti čez Ljubelj. Cesta je na naši strani rahlo ovinkasta le dva zavoja sta malo bolj ostra in zadnji strm vzpon pred predorom na meji. Na avstrijski strani so pregledovali dokumente, a ni bilo nobene gneče. Spust do Borovelj je bil za EV super saj dela regeneracija na polno, poleg tega pa prihraniš na zavornih diskih. Polnilnic je v samem centru dovolj, a je zasedenost tudi velika, zaradi službenih EV vozil, ki so parkirani na polnilnicah. Samo parkiranje pa razred zase. Modra zona v samem centru je označena z modrimi črtami. Parkomat eden na 3 ulice in če si prvič tam parkiraš in se odpraviš iskat parkomat… in te pričaka listek mestnega redarstva za prekršek ker nimaš označenega časa prihoda. Ja… še ne pet minut v mestu pa že kazen… tudi s parkirnim listkom z istim časom kot listek s kaznijo se ne da razveljavit. Po poizvedbi v pisarni redarstva, bi morali vsi turisti znati nemško (in ne tudi v angleščini nimajo prospekta) in se pozanimati o vseh posebnostih parkiranja in vseh drugih posebnih pravil vsakega mesta posebej… Ni nekega univerzalnega pravila parkiraš avto in greš po parkirni listek na avtomat. No ja… vemo za drugič.

Hiter skok v City Arkaden in sva se odpravila naprej na severno stran jezera v Poreče. Prenočila sva v gostišču Joainig. Na večerjo sva šla v mesto v italijansko restavracijo DaMario. Privoščila sva si hladno predjed in steak.

DaMario

Zjutraj po močnem zajtrku sva se kljub rahlemu dežju odpravila v Minimundus na obrobju Celovca. Brezplačno parkirno mesto in polnilnica A1. Aktiviranje polnilnice je izključno prek SMS-a. Ob polnilnici stara telefonska govorilnica predelana v info točko z brezplačnim internetnim dostopom za brskanje po internetu. Sprehod v Minimundusu v enem dopoldnevu okoli sveta, nazaj v preteklost s časovnim strojem, z minijem čez drn in strn po parku, pristajanje z letalom nad Parizom, Moskvo,… Precej več je interaktivnih predstavitev kot pred skoraj 20imi leti. NUK še stoji, nova pridobitev iz naše dežele sta znamenitosti blejskega jezera, blejski grad in blejski otok s cerkvico.

Skoraj polna baterija in opoldanska pavza v hotelu, še nekaj službenih stvari za prek mejla opravit (super povezava z wifi v sobi, računalnik v skupnih prostorih zraven recepcije).

Popoldansko potepanje okrog jezera do Vrbe na Koroškem in nato na razgledno točko opazovalni stolp Pyramidenkogel. Imajo zelo slabo označeno parkirno mesto za EV vozila na samem vrhu parkirnega prostora za avtobuse. Skupna karta za Minimundus in razgledni stolp nama je prihranila nekaj evrov. Vstop na razgledno ploščad v 11. nadstropju je lahko po stopnicah ali pa s panoramskim dvigalom. Z dvigalom gor, peš dol. Zgoraj naju je skoraj odpihnilo. Čudovit razgled na Vrbsko jezero na severni strani, Celovec na vzhodu, na južno stran se vidi Karavanke in Julijce v ozadju, razgleda na Triglav ni bilo zaradi oblakov.

Spust na južno stran jezera v mestece Reifnitz, našla polnilnico na drugi strani ceste kot označeno na plugsharu(popravljeno, vnesena prava lokacija in slike). Zraven pa model 1:1 v granitu izklesan VW Golf GTI.

Golf GTI

Pot nazaj domov spet čez Ljubelj, tokrat vožnja po ovinkih in z užitkom v hrib. Sploh ne zaznaš da je tolikšen naklon, saj se avto ne muči pri nizkih obratih in ni navijanja motorja v višjo prestavo. Čisti užitek, samo mal na gas pa gre 😉

Postanek na SODO polnilnici na počivališču Voklo Zahod pri Kranju, kavica in kremšnita, pa domov v Trbovlje.

Trbovlje – Sarajevo – Trbovlje

Z BMW i3 (GO STROM) V SARAJEVO

Za prvi podaljšan vikend, z najinim novim BMW i3-jem, sva se odpravila v Sarajevo. Z načrtovanjem poti sva začela že februarja, saj na aplikacijah za polnilnice v območju Bosne kar zeva praznina. Po več dopisovanjih z morebitnimi hoteli na poti, od hrvaškega Slavonskega broda do Sarajeva, kjer sva rezervirala sobo v hotelu Marriott Residence Inn z lastno polnilno postajo, sva čakala na odgovore ali je možno polnenje kje na poti, saj je razdalja med Slavonskim brodom, kjer je zadnja polnilnica, in Sarajevom kar 214km. S svežimi izkušnjami vožnje na relacijskih poteh, sva prevozila kvečjemu 180-190km zaradi nizkih temperatur. Čakanje na toplejše temperature je presenetilo tudi to, da morava ostati na zimskih gumah, saj je v Bosni rok za menjavo šele 15ti april. Marca sva dobila odgovor iz restavracije Ukus, Tešanj, od g. Mulalića, da se bo že nekaj zrihtalo, da se bova lahko priklopila na štrom. Tako je padel plan: Trbovlje – Grič – Zagreb – Dragalić jug – Slavonski Brod – Tešanj – Sarajevo – na ”zihr”.

Štart je bil v petek planiran ob 7:00, jutranja ura in pakiranje ni šlo po planu, tako da je bil štart ob 7:12 zunaj pa mrzlih 8,5°C. Napokala v avto mali kovček ter še vsak svojo torbico, ter krenila čez Zidani most, do Krškega in na avtocesto do postajališča Grič (BS PETROL), kjer sva se na hitrico priklopila na hitro SODO polnilnico – CSS priključek do 95% napolnjenih 8,90kWh v 17min. Hvala BMW Avtoaktiv, da subvencionirajo prvo leto uporabe Petrol klub kartico za elektro mobilnost, tako je bilo za naju polnenje brezplačno.

SARAJEVO-1

SODO polnilnica, počivališče Grič (RFID Petrol elektro mobilnost, po ceniku, oz. enkratna predplačniška kartica 10EUR/polnenje)

Švignila čez mejo na Hrvaško, cestnina Bregana 6HRK(0,80€) do Zagreba in takoj našla Park Stara Trešnjevka, kjer je parking za EV lepo označen s tablo da se vidi že iz glavne ulice, na tleh pa tudi označen z eko zeleno barvo. Zraven je še eno parkirno mesto za vozila carsheringa. Sicer je polnilnica označena kot hitra polnilnica in je bila sofinancirana s strani EU za projekt zeleni koridorji centralne evrope (CEGC). Sicer je nazivna moč polnilnice zadaj na etiketi zapisana kot DC 500V 110A, AC 400V 50Hz 63A, se je na DC priključku CSS, BMW polnil po podatkih na ekranu le z 28A in na zadnji strani polnilnice na ”info ekranu za električarje” s 5,29kWh. Ob priklopu na DC je možno polnenje le enega EVja. Čakanje na ”polno” baterijo sva si skrajšala s sprehodom po parku in se usedla na klopco (v parku je tudi lepo otroško igrišče, ter kavarnica v bližini), malce se priklopla na brezplačni mestni wifi in sva že bila na poti z 98% baterije.

SARAJEVO-3

Park Stara Trešnjevka Zagreb, CEGC plug&charge, wifi v parku

Pot je iz centra Zagreba peljala le še po avtocesti proti jugu. Cestnina takoj za Zagrebom –  Zagreb Istok vzameš samo listek. Z rekordno nizko porabo sva pri hitrosti 100-105km/h na tempomatu in nastavljeno varnostno razdaljo in tudi prehitevanju tovornjakov prišla do postajališča Dragalić Jug pri Novi Gradiški. Na aplikaciji ChargeShare je tu vtičnica ”Red 3-phase CE 400V 16A plug on the wall of the building behind the Water&Air service booth’’. Že pred potovanjem, si je moj dragi pri Metron Inštitutu kupil prenosno polnilno postajo z 8 meterskim kablom 3x16A CEE to Type 2. Pri postaji za vodo in zrak je bilo potrebno parkirati čisto ob robniku, poravnati vtičnico na avtu z vtičnico na steni, tako je kabel bil ravno prav(lih komi) dolg za priključitev in polnenje. Malo počitka na sončku in kavica z rogljičkom in pomarančni sok za osvežitev 62HRK(8,23€), ter brezplačne sanitarije.

SARAJEVO-7

CRODUX Dragalić Jug

SARAJEVO-9

CRODUX CEE 3x16A vtičnica

Naprej, skoraj do meje, je bila sama avtocesta. Z zmerno hitrostjo in tempomatom na 105-110km/h sva prišla do prvega izvoza za Slavonski Brod in cestnina 77HRK(10,22€). Edino križišče na glavni cesti pred mejo sva zavila desno do City Colosseum nakupovalnega središča. Dva parkirna mesta (z ETREL polnilnicama) v garaži sta lepo označena na levi strani tik ob vhodu v garažo. Na stebru obvestilo za uporabo polnilnice, naj se pokliče na telefonsko številko (hišnik). Ker na polnilnici ni bilo nobenih podrobnosti katera RFID kartica je potrebna in nekje v spominu, da se kartico dobi na info pultu, sva poklicala na št. Čez minutko je prišel hišnik s kartico Hrvaškega Telekoma oz puni.hr, katero imava tudi sama, tako sva se prijavila z najino kartico in je potegnilo brez problema (nekateri jo po prejetju pozabijo aktivirati preko portala ali kratke e-pošte in zato ne dela). En krog po nakupovalnem središču, 15 minutk pavze na kavču pri kinu in še 15 minutk v DM-u (iskanje taprave kremce).

SARAJEVO-10

Garaža City Colosseum Slavonski Brod

S skoraj napolnjeno baterijo sva se odpravila na most do meje, kjer sva imela očitno malce smole oz. je bila taka ura ravno v glavni prometni konici, tako sva slabo uro izgubila samo za dober kilometer na meji. Pregled potnih listov in sva že peljala proti Doboju. Tople temperature so dvignile kilometre dosega, tako se nisva bala da bi ostala nekje sredi poti. V Tešanj sva prispela malce pozno, se pozna regionalna cesta, veliki tovornjaki, promet v nasprotno smer,… V restavraciji naju napotijo do hotela – Vile Ukus (lokacija dodana v aplikacii PlugShare), da je tam že vse prištimano da se priključiva. Pod nadstreškom rezerviran boks, ob strani na levi (enako kot ima tudi avto vtičnico) vtičnica IEC 60309 ((CEE 17) 3P+N+E 200–240/346–415 V AC (red)). Direktor hotela je po najinem povpraševanju ‘’potegnil kabl’’ iz skladišča do nadstreška. Zraven mu je električar dal še adapter 3x32A v 3x16A za vsak slučaj (katerega sva potrebovala tudi midva, da se je priključil s prenosno polnilnico Metron inštituta 3x16A – Type 2). Se nama je oddahnilo saj po prvem poskusu vtikanja kabla v preveliko vtičnico te pa malce zaskrbi… tole pa ne gre skupi… A po priključitvi adapterja se je že prižgala modra utripajoča lučka na BMW-ju in se je že polnil. Odšla sva do restavracije na pozno kosilo in malce počitka. V kompleksu prodajnega centra Ukus  na drugi strani restavracije je malo večja trgovina Bingo, bankomat Unikredit Banke in veliko parkirišče. Sicer je Tešanj malce ven iz poti, se lahko planira za prespat in se naslednji dan nadaljuje pot, do Sarajeva je dobre 2 ure poti. Po dveh urah in pol pavze, ki je minila kt keks, je bila baterija na 99%. Naprej po regionalni cesti mimo Zenice na avtocesto, cestnina Zenica jug – Sarajevo Sever 6KM(3,02€)  do drugega izvoza za Sarajevo, in do centra po šest pasovnici samo naravnost do hotela.

SARAJEVO-11

Vila Ukus Tešanj, vtičnica na stebru pod nadstreškom

Marriott Residence Inn hotel v mirnem (čez vikend, čez teden kar pestro zaradi fakultet in šole) predelu Skenderija. Pri vhodu v garažo imajo rezervirano parkirno mesto za električna vozila pod ‘’ketno’’, na škarpi pa Etrelova polnilnica priključi in polni. Zaradi AC konverterja v avtu je navečja moč polnenja 11kWh, četudi je polnilnica 22kWh (v hotelu nama niso znal povedat koliko je močna polnilnica). Še ena posebnost hotela je garaža, v drugi kleti (-2). Vhod je, kot navadna avtomatska vrata, v tovorno dvigalo. Ja dvigalo! Zapelješ notri in pritisneš na gumb -2 za garažo, dvigalo je tako nežno, da se ne občuti premikanja dol ali gor, tako da ni bojazni za kakšen strah. Vrata se odprejo in je 10 parkirnih mest, znotraj pa bi bilo možno tudi zasilno polnenje na industrijski vtičnici ki jo imajo pri izhodu za goste v hotel.

SARAJEVO-19

EV parking pri vhodu v garažo, dostop po dogovoru z osebjem hotela

SARAJEVO-18.jpg

SARAJEVO-17

Etrel polnilnica

Najina izkušnja s potovanjem je bila pozitivna, saj sva si vzela celoten dan samo za pot. Tako sva računala dodaten dan tudi za vrnitev domov. V dveh dneh v Sarajevu sva naredila še dodatnih 75km, izlet na razgledno točko Žuta tabija (morala bi iti še bolj naprej na razgledno točko, a nisva vedela) od kjer se vidi celo Sarajevo, posebej pa ima čar ob sončnem zahodu in ko se prižgejo vse luči v mestu.

SARAJEVO-29

razgled na Sarajevo iz Žute tabije tik po sončnem zahodu

Ogled mesta sva bolj kot ne prepešačila, saj ne poznava skritih garaž pod mestom. Sprehod čez Trg osvobođenja – Alija Izetbegović, mimo mestne tržnice, Vječna vatra, kavica v kavarni in slaščičarni Vatra, sprehod po ulici Fehadija do Sarajevo Meeting of Cultures kjer se novi moderni del Sarajeva prestopi v stari turški del in se začne Baščaršija, trg golobov, Sebilj, Kazandžiluk ali bakrena ulica – tu lahko kupite znamenite džezvice za bosansko kafu – morajo pa imeti tri žige: eco, unesco in manufaktura. Baker in ostale kovine kupujejo v tujini, saj ga v lokalnem okolju ni več. Kvalitetni seti za kafu so od 30eur naprej, je pa res kvaliteta in ne samo za prah nabirat. Je dobra ideja za kakšno darilo za tiste, ki pijejo črno kavo. Kvaliteto lahko sami občutite, saj je pladenjček lepo zarobljen in ni oster, džezvica lepo pocinkana znotraj kot tudi posodica za sladkor in skodelice, džezvica pa se ne zvije ob močnejšem stisku, prodajalec je celo stopil nanjo in se ni nič zvila, cenejša roba se zvije že ob stisku roke, posodica za sladkor ni pocinkana znotraj kot tudi ne džezvica in skodelica. To sva naslednje jutro lepo videla v hotelu ko so nama postregli s cenenim setom in bosansko kavo. Presenetljivo da hotel s 4* postreže kavo v cenenem kompletu brez pečatov. Na Baščaršiji sva si privoščila Bosansko kafu, črni turški čaj, in orehovo ter pistavijevo baklavo v Baklava shop. Popoldne sva ekipo tekomvalcev v dvigovanju uteži peljala na čevape v čevabžinico Željo 2, 11 lačnih in sestradanih po vaganju, vsak svoje čevape s kajmakom in čebulo, še nekaj pijače – voda, fanta, mineralna in jogurt, za vse skupaj 115KM(57EUR). Zjutraj nazaj na Baščaršijo po baklavo v Baklava shop po en paketek orehove in pistacijeve baklave za domov, še enega pa za tekmovalce za mal cukr dvignit med tekmo.

SARAJEVO-20

Baklava shop

Za vogalom pa še skok v Badem butik po ratluk ruža in vanilija. V nedeljo so padali rekordi in zmage za naše tekmovalce, kot mednarodna sodnica pa nisem imela dela, saj je bilo dovolj drugih sodnikov tako sem lahko navijala in spodbujala naše svetovne prvake in prvakinje. Po tekmi smo se prestavili 15 nadstropij više v panoramsko restavracijo Radon Plaza hotela, kjer se celotna platforma vrti krog hotela, tako imaš med večerjo razgled na vse smeri neba v enem krogu. Nato mučno čakanje na podelitev zlatih in srebrnih medalj za naše zmagovalce ter obezno slikanje top ekipe Powerlifting Slovenija. Zjutraj pa hotelski zajtrk s bosansko kafo in pakiranje v avto.

SARAJEVO-27

Latinski most – kraj kjer se je začela 1. svetovna vojna

SARAJEVO-26

Inat kuća – hišo so prestavili iz levega na desni breg zaradi lokacije gradnje mestne hiše, opeko po opeko.

SARAJEVO-25

Mestna hiša – na koncu Baščaršije

SARAJEVO-28

Pomlad in višje temperature so naju pričakale v Sarajevu

WP_20170402_011

GPC WORLD POWERLIFTING CUP – Radon Plaza

Avto sva zvečer priključila na polnilnico in naštimala čas odhoda 7:00 da bo avto pripravljen in kabina ogreta. Čez Sarajevo do avtoceste na sever proti Zenici 50 km avtoceste, cestnina Sarajevo Sever – Zenica Jug 6KM(3,02€),  ”polako” sva šla s tempomatom na 95km/h saj naju je malo skrbelo zaradi naklona ceste – ”da gre večinoma navzgor”. Z zmerno vožnjo nisva ovirala prometa in tekoče šla do konca avtoceste in cestnina, nato pa malo prehitevanja tovornjakov; je pa lepo označeno kje se ne sme prehitevat in kje lahko, seveda če promet to dopušča. Regionalna cesta poteka vzdolž doline reke Bosne, cesta se je zdela podobna najini dnevni relaciji – cesti od Litije to Trbovelj po dolini reke Save, obdana z gozdom na pobočju in reko ter železnico na drugi strani. Do Vile Ukus v Tešnju sva prišla z rekordno nizko porabo 10,3kWh in prevoženimi 162km. Parkirno mesto je bilo rezervirano (ni bila zimska gajbica, kar celo stol) za naju tako sva se prkuplala na štrom in se šla razvajat v Wellness Vile Ukus. 2 ure masažnega bazena, finska savna in turška parna savna ter osvežitev z domačo limonado/oranžado 80KM(40,30€) za dva. Poleg wellnessa je polno opremljen fitnes, v restavraciji pa dve otroške igralnice tako zunaj kot znotraj, wifi pa kar soliden. Z 99% baterije sva po juhici, čevapih, baklavi in jabukovači krenila proti hrvaški meji, na srečo ni bilo za čakat je kar šlo skozi do City Colosseum spet nafilat baterijo, da bova za zihr prišla čez avtocesto do Zagreba. Ker je na poti proti Zagrebu samo ena polnilnica ob Avtocesti se nisva ustavljala, ker je bila poraba dokaj nizka + šofer se je šlepu za tovornjaki in avtobusom na minimalni razdalji. Nekajkrat je moral tudi prehiteti tovornjak, saj se je peljal res počasi ali pa sumljivo sem in tja po pasu. Cestnina Slavonski Brod Zapad – Zagreb Istok 82HRK(10,88€) – so že podražil čez vikend, je že sezona.

Na izvozi SOP Zagreb istok poslovna zona sva šla do IKEA polnilnic, kjer so polnilnice na koncu parkirišča, polnilnice se pa ne da drugače aktivirat kot z IKEA RFID kartico za polnenje. Ko si prvič v Ikei greš najprej na vhod – poiščeš informacije, počakaš da se kdo spomni pridt na informacijski pult, nato te usmerijo na oddelek službe za kupce na drugi strani pri izhodu. Tam stoji avtomat za prevzem čakalne številke (tako kot na lpp ali pa na upravni enoti) nato čakaš da te pokličejo, če imaš srečo da je kateri od osebja prost da ne čakaš in zapravljaš časa v čakalnici. V zameno za osebno izkaznico ali kak drug dokument izdajo ikeino etrel RFID kartico za polnenje EV. Skozi izhod odkorakaš preko celega parkirišča do polnilnice in približaš kartico polnilnici da se vpiše in začne polnjenje. V približno 30min je napolnilo 5,3kWh energije ravno dovolj z rezervo, da sva se po vrnitvi kartice nazaj na službo za kupce in vrnitvi osebne izkaznice odpravila po dolgem obvozu cone nazaj na avtocesto in po obvoznici mimo Zagreba, cestninske postaje Bregana 7HRK(0,93€), nardila gužvo za 3min se začvekala z našimi mejnimi policisti o avtu (kolk dometa ima, a se pride do dol, kolk časa se fila,…),  prečkala mejo in na Počivališče Grič do SODO hitre polnilnice. Tam sva se spet začvekala s parom, ki je bil ravno namenjen v bližino Sarajeva, glede avta in potovanj, tako da je tisto polnenje res hitro mim, še čas za wc in kak sendvič pa je baterija 100%. Do doma brez problemov je pa poraba začela naraščat; čim je temperatura padla pod 15°C je bila poraba 14-15kWh.

SARAJEVO-35

IKEA 4×2 Type 2 Mennekes

SARAJEVO-37

IKEA Zagreb

Po prevoženih 14842 kilometrih in 4ih mescih uporabe (prevoženih 3.985km samo v mesecu marcu)  z BMW i3 sva navdušena, še bolj pa čakava poletno sezono in višje temperature in letne gume s katerimi upava, da se bo poraba res približala tovarniški NEDC 300km z enim polnjenem, kot je kazalo na najini poti s prevoženimi 125km pri 50% baterije tako da kaže poraba nekje 260km trenutnega realnega dometa pri zunanji temperaturi nekje 20°C.

Več info o sami porabi  na poti pa v prilogi v excel tabeli na spodnjem linku:

BMW i3 TRBOVLJE – SARAJEVO – TRBOVLJE