100 000 km

Prevozila sva že več kot 100 000 električnih kilometrov v malce več kot dveh letih in pol od 14.11.2016 do 31.05.2019.

100000km

Kapa max baterije je 27.8kWh, degradacija baterije pri toliko kilometrih zanemarljiva 8 km GOM-a(range-a) oz 3,8%, 25.11.2017 je bila Batt. kapa max. 28.9kWh – po enem letu uporabe, na žalost pri prevzemu avta nisva  preverila tega podatka.

batt kapa max

Kljub takemu velikemu številu kilometrov sva prihranila več kot 18 ton CO2 emisij, saj Elektro Ljubljana s projektom Gremo na elektriko zagotavlja 100% zeleno energijo in še 2 toni z inštalacijo MFE – sončne elektrarne.

Drove more than 100 000 elecrtic km from 14.11.2016 to 31.05.2019 (little more than 2,5years), Battt kapa max. droped to 27,8kWh. 

Advertisements

Aurora EV roadtrip

Planiranje za najin dopust sva začela že pred novim letom. Pregled ponudbe letalskih kart, različnih aranžmajev, časovno uskladiti vse skupaj, prestopanja in prenočitve…

Odločila sva se za najinga BMWčka, na podlagi prejšnjega dopusta in prevožene razdalje v enem dnevu. Ker je vožnja z EV razdeljena na etape, se nisva počutila utrujeno na taki daljši razdalji. Seveda sva postavila Pando na preizkušnjo: zaporedna hitra DC polnjenja, ter prenočevanje na AC.

Raziskava na Plugshare-u in funkcija TripPlanner je bistvena, saj omogoča shranjevanje polnilnic na določeni poti in filtrira polnilnice z oddaljenostjo od glavne poti, tako nisva delala prevelikih krogov.

Dobiti vse RFID kartice in aplikacije in ”ključke” je trajala dva meseca, prvo raziskava kateri ponudniki so na poti, nato pogooglat vse ponudnike, izločit tiste z ”naročnino”, se registrirat, poslat zahtevke za kartice/ključke, naložit aplikacije, EV zemljevide, počakat da kartice prispejo po pošti, Deutche Telekomu je ravno takrat zmanjkalo kartic, tako so poslali, da je račun sicer aktiven in lahko uporabljam z aplikacijo, kartica pa pride z zamudo ko dobijo nove.

Vse skupaj je prišlo na številko 24:

  1. Gremo na elektriko – Elektro Ljubljana (SLO) *RFID+app
  2. e-mobilnost Petrol (SLO)  *RFID
  3. Smatrics (AUT) *RFID+app
  4. Lebensland (AUT) *RFID
  5. EVN (AUT) *RFID+app
  6. Energie Steiermark (AUT) *RFID+app
  7. Tanke Wien Energie (AUT) *app
  8. New Motion (NL) *RFID+app
  9. Plugsurfing (NEM) *key+app
  10. Einfach strom laden – Maingau (NEM) *RFID+app
  11. Deutche Telekom (NEM) *RFID+app
  12. Clever/BEE (SWE) *key   + RFID predplačniška na bencinskih/hotelu
  13. Charge&Drive – Fortum (SWE) *key+app
  14. Charge&Drive – Umea Energi(SWE) *key+app
  15. VIRTA (FIN) *RFID+key+app
  16. Charge&Drive – Fortum (FIN)  *key+app
  17. VoimaPiste (FIN) *key+app
  18. EasyPark – Zeleno mesto (SLO) *app   za aktivacijo danskega e.On
  19. InCharge/Vattenfall (SWE) *app
  20. Parking Energy (Parkkisähkö) (FIN) *app
  21. Fastned (NL) *app
  22. Chargemap ( ? ) *app
  23. intercharge ( ? ) *app
  24. eCharge (   ?)*app
  25. možnost plačevanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov direktno na polnilnici – NE DELA – ena polnilnica še brezplačna, drugo uspelo aktivirat z aplikacijo Plugsurfing po izgubi 1 ure ravnanja po original navodilih dveh plačilih dragega pavšala, in neodziva polnilnice, klicanja AMZS in njihovega posredovanja pri ADAC – dejansko nimajo pravega supporta za polnilnice ampak samo prevoz do naslednje točke…

FinlandAuroraEVtour-96

Za prvi dan sem planirala enako razdaljo kot jeseni, do Leipzig-a. Ker sva 14 dni prej imela podaljšan vikend v Moravskih Toplicah, sva preizkusila zimsko vožnjo po avtocesti, tako sem računala na 100-130km dosega pri temperaturi 0°C pri hitrosti 110km/h.

  1. DAN do Leipziga NEMČIJA čez SLOVENIJO in AVSTRIJO
  2. DAN do Malmö ŠVEDSKA via Rostock NEMČIJA – Gedser DANSKA  s trajektom.
  3. DAN do Stockholma ŠVEDSKA
  4. DAN  do Umea ŠVEDSKA
  5. DAN do Rovaniemi FINSKA

Splanirano s Plugshare, nato preverjeno z Google maps in skopirano na USB v BMW ROUTES datotekah razdeljeno po dnevih.

  1. DAN Sobota: TRBOVLJE(SLO) – LEIPZIG(NEM)

Že prvi dan ni šlo po planu, a nisva obupala; na prvi polnilnici SODO (Hitro polnjenje=HP #1) je polnilo z zmanjšano močjo kot bi moralo, zato je bil daljši postanek od načrtovanjega. Na drugi polnilnici v St. Michaelu(HP #2), je bila napaka na strežniku in se je vklopilo šele po tretjem poskusu in klicu na helpline – prijazna gospa je pogledala v računalnik, na njeni strani ni bilo zabeležene napake, a se je med pogovorom polnilnica le zagnala s kartico, izguba 5 min. Nato je šlo po planu do polnilnice na postajališču Raststätte Waldnaabtal Ost. Ker je dostop do polnilnice speljan čez celotno parkirišče sva že na uvozu zagledala 2 Golfa parkirana pri polnilnici. Na najino srečo je eden ravnokar odpeljal, drugi se je medtem priklopil na CSS. BMWjčka sva priklopila na AC, polnilnica je bila še zmeraj brezplačna. Zamuda 20min in sva se malce poklepetala z novim lastnikom eGolfa. Ko je odklopil sva preklopila na CSS in napolnila le toliko da prideva do naslednje polnilnice, ki je zadnja na planu pred hotelom. Ko sva pripeljala na zadnjo polnilnico na Raststätte Frankenwald Ost (HP #9) se je zakompliciralo…

Polnilnica zahteva aktivacijo z aplikacijo E.on (DE), ki je ni na voljo v Sloveniji ker je google lokacijsko ”zaščitil”. Kartice RFID ni možno naročiti oz. je nimajo, ampak je mogoče plačilo s kreditno kartico.  OK, po original navodilih s skenom QR kode se odpre spletna stran E.on  kjer vneseš podatke za plačilo pavšala 10EUR in še nekaj drobiža… Vredu, saj mava skoraj prazno baterijo bova nafilala do full in maximalno izkoristila plačilo pavšala. NE DELA, na polnilnici se prižge modra lučka – znak da se nekaj dogaja, na spletni strani se mi prikaže začetek polnjenja, na avtu pa še zmeraj komunicira in komunicira in NIČ… in tako še enkrat… NIČ. Medtem pripelje isti par z e-Golfom, in vprašata kako pa ta dela je tudi brezplačna in poveva da imava težave z aktivacijo pa sta najbrž preračunala in šla naprej. Mal velik sva se ustrašla, ker polnilnica ni in ni začela polnit, kljub plačilu, zato klic na helpline; NIČ takoj ven vrže. Klic na AMZS kaj zdej? Najbližja DC polnilnica na drugi strani počivališča ampak je precej velik obvoz, naslednja pa 16 km naprej, od katere nimava prave kartice za aktivacijo oz. če bi tu napolnila je naslednja postaja že cilj v hotelu. AMZS posreduje številko ADAC-a, kjer nimajo druge podpore kot prevoz vozila na naslednjo polnilnico – nimajo nič kontakta z dobavitelji/skrbniki polnilnic, hočejo pa zagotovilo za plačilo oz. posredovanje zahtevka iz baze AMZSja, spet klic na AMZS naj sprožijo pomoč naprej na ADAC. Nasplošno razočarana s  ponudeno pomočjo organov, kateri bi morali poskrbeti za voznike v težavah. Načeloma je bilo kot da bi bila s fosilcom na avtomatični 24/7 bencinski črpalki in da ne bi delovala, midva pa bi ostala brez goriva. ADAC bi prnesu kantico in problem rešen… Na srečo sem šla čez vse aplikacije in na Plugsurfingu je bil možen vklop preko aplikacije in je zalaufal v prvo. Po eni uri in pol zmrzovanja, in spraševanja mimoidočih če se jim sanja kaj o tej polnilnici oz. če bi nama kateri priskočil na pomoč z original aplikacijo na njihovem telefonu – jim tudi plačam stroške polnjenja ni problema, a brez uspeha – sva le napolnila in šla naprej. Še prej takoj po začetku polnjenja sem spet klicala na AMZS, da prekličejo zahtevek za pomoč. Po nekih 20km dobim klic najbrž voznika avtovleke. Hvala, ampak ne, sva rešila problem in se peljeva dalje. V hotel Marriott Leipzig. Ker sva že bila tukaj, se prijaviva, dobiva RFID kartico in zapeljeva v garažo h polnilnici – neki ne dela prav, loputa je odklenjena avto se ne poveže. Reset varovalk in dela tako kot mora. Polnjenje čez noč in naštiman odhod, ker bova natempirana, da popoldne ujameva trajekt.

 

FinlandAuroraEVtour-121

Polnilnica Frankenwaald Ost – e.On – Pripravljen POS terminal a ne dela, RFID možnosti ni…

FinlandAuroraEVtour-122

2. DAN Nedelja: LEIPZIG(NEM) – ROSTOCK(NEM) – TRAJEKT SCANDLINNES – GEDSER (DAN) – KOPENHAGEN (DAN) – MOST ØRESUND – MALMO(ŠVE)

FinlandAuroraEVtour-241

Drugi dan je šlo vse po planu, na prvi polnilnici Rasthof Fläming Ost (HP#10) je bila baterija že ogreta zaradi prednastavljenega časa odhoda ob odhodu iz hotela. Še zaenkrat brezplačno polnjenje, napolnila skoraj do konca, da bo na naslednji točki manj za dopolnit. Naslednja polnilnica ob nekakšnem zabaviščnem parku, odlično sicer za navadno polnilnico, ne toliko za hitro polnilnico. A lepo označeno s tablo in zelenimi pikami na tleh in tako prazni polnilni mesti.

FinlandAuroraEVtour-250

Hiter 15 minutni postanek in že sva šibala naprej po zunanji obvoznici mimo Berlina do Rostocka. Še pred pristaniščem sva se ustavila na polnilnici (HP#13) aktivirala preko aplikacije že v avtu, nato skočila ven in prilopila kabel in spet nazaj v avto na toplo. V Rostock prišla po planu v času za vkrcanje na hibridni trajekt Scandlines M/V Berlin.

FinlandAuroraEVtour-261FinlandAuroraEVtour-264

Mirno prečkanje v uri in petinštirideset, malce čakanja na meji zaradi kontrole vstopa, nato pa spet naprej čez Dansko. Ustavila sva se že malce prej kot pa zaradi čisto prazne baterije zaradi razgleda na otoku Far∅ tik pod mostom.

FinlandAuroraEVtour-269

Lahko bi šla čez celo Dansko a sva se odločila ustaviti še pred Kopenhagnom na večerji, Fish&Chips je bil neverjetno sočen in okusen. Spet naprej čez most na Švedsko. Pri hotelu na obrobju Malma, je kar 6 AC priključkov na parkingu, a v hotelu nimajo na voljo ”hotelske” kartice, prodajajo pa katice Clever (oz. BEE) za 150SEK z naloženimi 100SEK in z registracijo kartice na spletni strani bonus 50SEK. Lahko pa kartico registriraš iz ”predplačniške” v naročniško navoljo v  treh paketih.

FinlandAuroraEVtour-278

Zaradi dolge poti in spremenljivega vremena, se je plan po Švedski kar konkretno spremenil, a bi se morala večinoma polniti na njihovih hitrih polnilnicah, tako sem vzela malce preveč teh predplačniških kartic, ker naj bi preračunano napolnile samo 20kWh po njihovem ceniku na plugsheru…

3. DAN Ponedeljek: MALMO(ŠVE) – STOCKHOLM(ŠVE)

Avto je se čez noč napolnil 100% plus ogreta kabina in baterija ob odhodu. Na poti do Štokholma sva se ustavila tudi pri Lidlu, kjer je postavljena solarna streha nad hitro polnilnico, ter na hitro pofirbcala njihovo ponudbo, ki je res večinoma lokalna.

FinlandAuroraEVtour-284

V mestu Husqvarna pa nisva zasledila trgovine Husqvarna 😦 … V Štokholm sva prišla še pred šesto uro zvečer zato je bila še v veljavi taksa na ”gužvo” ti. Congestion taxes.V hotelu so sicer imeli v času bookiranja in na bookingu še zmeraj zabeleženo polnilnico oz. možnost polnjenja, v hotelu so receptorke povedale, da so polnilnice v garaži v privatni lasti drugih partnerjev in dejansko niso hotelske in ker so označene z napisom da lahko parkirajo samo imetniki z dovolilnico in da tvegava obvestilo redarstva z nagradno položnico, ter jeznega lastnika/najemnika parkirnega prostora. Priklopila sva do pol enih zjutraj, ter preparkirala.

4. DAN Torek: STOCKHOLM(ŠVE) – UMEA(ŠVE)

V razdalji treh ulic je bila hitra polnilnica in parkirišče z AC polnilnicami, a ker sva že plačala garažo, nisva komplicirala in napolnila nekaj malega, da sva se zjutraj odpravila na pot, medtem pa poiskala hito polnilnico v najinem maximalnem dosegu. Pripeljeva na polnilnico Max Uppsala (Vattenfall/InCharge) v času ko se je okrepil sneg, veter in minus. Polnilnica je kazala na ekranu, da je še zmeraj nekdo priklopljen in da še zmeraj polni. V aplikaciji pa mi je kazal Server error in težava da se polnilnica ne poveže z aplikacijo. Pokličem na help line, in povem, da nimam RFID ampak samo InCharge aplikacijo, katera mi kaže tako napako in ne aktivira polnilnice. Gospa je polnilnico najbrž resetirala, saj se je ekran spremenil, nato pa vklopila na daljavo. To polnjenje je bilo brezplačno zaradi napake na njihovi strani.

FinlandAuroraEVtour-310FinlandAuroraEVtour-311

Kasneje sem pred odločitvijo na katero polnilnico bova šla, na srečo sta bile dve zelo blizu, še enkrat poizkusila s ponovnim vpisom kreditne kartice v aplikacijo in aktiviranje polnilnice kateri sva se bližala a je aplikacija še zmeraj kazala isto napako. Tako sva polnila na drugi polnilnici katere sem imela ključek za aktivacjio in aplikacijo,

naslednji dan je bila aplikacija že posodobljena, a ker ni bilo več njihovih polnilnic gor na severu je potem nisem sprobala ponovno. Nekih 20 km pred hotelom se je konkretno ohladilo na -20°C in so kilometri na GOMu kar kopneli, za 1 km so šli 3je. Pred hotel sva prišla že na rezervi. Čez cesto javna garažna hiša s tremi AC polnilnicami Umea Energi s kablom in ročko ter Plug&Charge brez aktivacije. Na levi in desni polnilnici sta že bila parkirana dva Volva XC40 hibrida, na srednjem pa je bil kabel ravno prav dolg da se je raztegnil do konca in priklopil v BMWjčka.

5. DAN Sreda: UMEA(ŠVE) – ROVANIEMI (FIN)

Ob štartu pri -15°C je bila lepo ogreta baterija in kabina pravi luksuz. Res, da imajo na severu Švedske na voljo več schuko 16A vtičnic na vsakem parkirišču za potrebe gretja avtov – ventilatorček ali vebasto varianta za gretje akumulatorja, kabine, motorja, filtra goriva ali pa hladinle tekočine. Najina pot se je nadaljevala kar hitro in na polnilnici pri Solbacken Restaurang och Cafe (Charge&Drive) (HP#29) je že bila priklopljena Kia Niro a na srečo na AC. Na žalost pa je bila polnilnica zaparkirana s prikolicami za izposojo, tako je že Niro grdo parkiral na počez, midva sva pa zaparkirala njega, da sva se lahko sploh priklopila, ter sva bila nato v bližini avta, če bi bilo potrebno umaknit. Zaradi priklopljenega Nira, in nizkih temperatur je bilo polnjenje tu kar počasno. 50 minut za 80% baterije (iz 8% na 88%).

Vmes sva eno polnilnico zgrešila, za obrnit ni bilo, ker je bila ”avtocesta” in sva peljala naprej na Finsko v mesto Kemi kamor sva prišla tudi z rezervo 12,5% baterije in 15km na GOM-u. Polnilnica pri bencinski Neste Tupasvilla finskega Fortum Charge&Drive (HP#32) je označena z veternico – 100% zelena energija in v tistem okolišu sva res opazila 4 vetrnice, ki so se aktivno vrtele.

Še 110km vožnje do cilja in se nama je naslikal prelep sončni zahod v ogledalih, a sva hotela čim prej priti do hotela, še po svetlem zato se nisva ustavljala. Na srečo na celotni poti nisva srečala divjadi na cesti, le na travnikih ob gozdu za ograjo.

CILJ: ROVANIEMI (FIN) – Hotel: Scandic Rovaniemi City

Uradno hotel nima polnilne postaje. Zunanji parkirni prostor je javno parkirišče, za katerega se plača parkirnina preko aplikacije, avtomata, lahko pa plačate tudi na recepciji hotela. Na tem parkirišču je 6×2 schuko vtičnic za predgretje vozil in Virta 2xAC polnilna postaja, ki jo aktiviraš z aplikacijo/RFID kartico/ključkom, ter v garaži 1xAC Virta priključek s tablo za kratkotrajno parkiranje, AC polnjenje po ceniku, za schuko plug&charge oz. se zaklene s ključem. Čez cesto pod streho v nakupovalnem središču pa edina hitra polnilna postaja v mestu in 2xAC priključek.

FinlandAuroraEVtour-378FinlandAuroraEVtour-379FinlandAuroraEVtour-385FinlandAuroraEVtour-386

Prevoženih 3344km, vožnje z nekaj postanki 40:45 (edini napaki, ki sva ju doživela s strani avta: zaradi prenizkega stanja baterije in ker v prvo polnilnica ni zagnala nekje na švedskem ni hotel vklopit gretja na mestu ob ugasnjenem avtu, zato sva pustila prižganega tudi ob polnjenju, zato čas skupne vožnje ni čisto realen; senzor za nivo tekočine za pranje stekel javil prazno, čeprav je bila posoda še dokaj polna, pri -20°C). Skupna povprečna poraba 18.7kWh/100km, in povprečna hitrost 84.8km/h.

6. DAN Četrtek: Lehtojarvi AURORA EMOTION

Lep sončen dan, pri samo -9°C sva se šla vozit z električnimi sankami eSLED finskega proizvajalca Aurora Powertrains. Ponudnik elektrinega safarija je Aurora Emotion, z vodičema Frodo in Ossi.  Sanke so nas že čakale napolnjene, medtem pa smo se oblekli v kombinezone in posebne čevlje ter dobili na glavo čelade.  Za lažjo komunikacijo smo se razdelili v dve skupini po 5 sank = vodič + 4 sanke. Ker sva oba hotela izkusit vožnjo z električnimi sankami sem vzela malce dražji paket doživetja in sva peljala vsak svoje sanke, ostali so bili pa po 2 na sankah. Na žalost je bila proga zelo ledena, sanke pa sledijo že pripravljeni poti, ki je bila takrat ledena in v slabšem stanju zato me je malce premetavalo levo in desno. Tomaž je uspel sanke zvozit ven iz ledene proge, tako je imel mirnejšo vožnjo. V ledenih pogojih se pa gosenica slabo hladi in zna zaštekat zaradi pregretja metalnih sponk med posameznimi deli, takrat jih je treba ohladiti v svežem snegu izven poti ali pa nametat sneg gor z lopato. Enostavna vožnja s stikalom, safety linijo/zajlo če padeš dol, gumbek za kontakt, balanco in nagibanjem kot pri motorju, signali z rokami za opozaranje, da gremo, na ustavitev kolone, oster ovinek / prečkanje ceste,… in že smo peljali čez zaledenelo jezero Lehtojarvi. Nato naprej v gozd in na razgledno točko. Prelep pogled na zasneženo pokrajino in priložnost za fotkanje ter selfije. Na polovici poti smo se ustavili pri njihovi okrogli leseni koči kot jo poimejujejo Kota. Lesen tipi, s kuriščem na sredini in klopjo okoli in okoli ob steni. Na strehi strešna okna obrnjena na sever – če se ponoči vidi severni sij, ga lahko opazujejo na toplem. Malico sta vodiča prinesla s seboj, tako sta nam pripravila palačinke, ter jelenovo klobaso na ognju. Vožnjo smo nadaljevali po klancu navzdol, in s primerno varnostno razdaljo ni bilo potrebno zavirat, samo manj štroma, tako kot pri avtu z e-pedalom. Nato pa s polno hitrostjo (programsko omejena na 45km/h, vodičev do 90km/h), čez jezero nazaj do izhodiščne točke. Program je trajal dobre tri ure. Trenutno imajo 20 eSled-ov, cena enega je okoli 40k evrov, vodič ima aplikacijo s katero sledi vsem sankam, kje so, koliko so napolnjene, s kakšno hitrostjo se pelje… Pred kratkim so peljali 10 sank na svetovno smučarsko prvestvo v Are na Švedsko, saj promovirajo emobilnost, tam pa so prevažali smučarje, osebje in obiskovalce po območju tekmovanja.

ROVANIEMI – SODANKYLÄ – PA ŠE MAL NAPREJ

Z lokalnim novinarjem in fotografom Alexom sem bila na vezi že kakšen mesec pred odhodom. Z njim sva se dogovorila, da če bo vreme dopuščalo, gremo skupaj iskat pogled na severni sij. Ker je Alex uspešen pri tem in ima profesionalno kamero in video kamero sem se ob takih in drugačnih ponudbah odločila za njega. Redno spremlja napoved in podatke iz raznih spletnih strani med drugim tudi od Nase, ve in pozna dinamiko zakaj se to pojavi in kje se bo najbolje videlo. Ker so se bližali oblaki iz juga, za naslednje dni pa napovedane snežne plohe, smo se na hitro odpravli z njegovim avtom na sever preden bi oblaki zakrili nebo. Na prvem postanku se še ni dobro zmračilo in na prvi pogled še ni bilo nič za videt. Alex je pograbil njegov fotoaparat in preklopil v live view in že je bila bleda zelena sled na obzorju. Neki pa bo za videt, ampak je še zgodnja ura in gremo naprej na sever. Šli smo nekje 150km severno od mesta Rovaniemi, mimo mesta Sodankylä. Za hrbtom je bilo še videti luči od mesta na sever pa čista tema. V tistem se je na nebu začela pojavljati zelena svetloba v loku daleč stran proti horizontu. In nato še drugi lok in tretji lok. Na tretjem loku so se začele pojavljati rebra, pokončne črte… waw in je počasi svetloba začela plesati, barve spreminjat, zelena, rumena, plava, malce temno vijolične… Prčudovit severni sij, se je počasi razijal pred najinimi očmi, Alex je pa slikal, snemal, naju usmerjal v katero stran naj gledava močnješe sunke svetlobe. Ker so na isto postajališče prišli še drugi ”turisti” smo ravno med pavzo spakirali in šli še kakšnih 10km naprej in se ustavili v manj prometnem križišču. Temperatura se je spustila na -25°C in sva  bila oblečena v kombinezone čez to pa še najine bunde, tako sva lažje zdržala v polarnem mrazu. Ker je bila ravno pavza med sunki je Alex pričel pripravljat malico ter čaj. V tistem se je pa začelo. In kolikor hitro je prišlo na nebo tudi izginilo, pravi ognjemet na nebu, še močna roza barva na robu je bila dobro vidna. Po eksploziji barv, se je vse umirilo in smo lahko šli domov ob pol enih zjutraj.

FinlandAuroraEVtour-3

FinlandAuroraEVtour-9.jpg

7. DAN Petek: SNEŽNA NEVIHTA

Po napornem dnevu sva malce poležala in komaj še ujela zajtrk. Zaradi snežne nevihte sva obstala v sobi in počivala. Le na pozno kosilo.

8. DAN Sobota: ARKTIKUM in BOŽIČKOVA DEŽELA

Do Arktikuma sva se kar zapeljala. Arktikum je med drugim projekt za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v polarnem krogu.

FinlandAuroraEVtour-93

Nato je le napočil čas da sva z BMWjčkom zapeljala čez polarni krog 66°32’35” v Božičkovi deželi. Vožnja z severnimi jeleni in malce sprehoda naokoli in že je bila ura 17 ko se vse zapira.

FinlandAuroraEVtour-62.jpg

Zapeljala sva se nazaj do hotela in parkirala v garažo. V mesto sva se odpravila na večerjo v lokalno high-end restavracijo Nili. Brez rezervacije težko dobiš mizo, a sva le dobila majhno mizico na prehodu. Podprla sva se z okusi Laponske lokalnega izvora, pozdrav iz kuhinje, lososova juha z dnevnim ulovom, medved (Tender Bear Roast Ursus Arctos, overnight braised Savukoski bear roast, parsnip purée and sautéed porcini) na Tomaževem krožniku in jelenov steak na dva načina (Fell Reindeer Prepared in Two Ways, grilled reindeer sirloin roast, overnight braised reindeer loin, nettle potatoes and rich smoked game sauce. A Nili classic since 2006) na mojem. Za sladico pa Saaga’s Chocolate Cake za njega in Sea buckthorn crème brûlée, cloudberry sorbet and white chocolate rice zame. Res sva si privoščila odlično večerjo.

9. DAN Nedelja: ROVANIEMI – VR AVTO VLAK

Po zajtrku sva avto v garaži prestavila na polnilnico da se napolni in pogreje medtem, ko pakirava. Imela sva še cel dan za pohajkovanje po mestu a je še vedno snežilo, zato se nisva odločila za kakšen daljši izlet ampak samo do Božičkove dežele, tokrat do Husky Parka. Počohat kužate in se peljati z vprego in dobiti uradni certifikat, da je BMWjček prečkal polarni krog. Nato pa kosilo in nakup spominkov.  Še malo časa za poslovilno pijačo v mestu, da se pogrejeva v Bullbaru, nato pa na vlak. Garmin sicer ni imel pravih podatkov glede na naslov, tako sva raje sledila tablam za železniško postajo. Tam je že bila vrsta za avto vlak. Ker sva bila prvič sem mogla s kufrom nazaj do čakalnice, saj mora le voznik z avtom zapeljat v vagon in ni prostora, da se še sopotniki gužvajo iz avta… Avte naložijo v zaprt vagon, potniki pa v potniški/spalni vagon. Ker je pot dolga, in traja 12h čez celo noč, sem rezervirala spalnik. Odhod je bil z malce zamude a je v celi noči nadoknadil in smo prišli pravočasno v Helsinke.

FinlandAuroraEVtour-130FinlandAuroraEVtour-131

10. DAN Ponedeljek: HELSINKI – FINNLINES

Po prihodu na železniško postajo Pasila v Helsinkih, so že prej odklopili vagone z avti in smo šli peš nazaj h postaji za avte. Odpreljala sva se do glavne železniške postaje pod katero je garaža P-Eliel Helsinki povezana s supermarketom Sokos, v kateri sta 2 AC polnilnice Charge & Drive  in vrsta schuko polnilnic – a za te potrebuješ kotni vtikač da pokriješ pokrovček in začne polnit po aktivaciji z aplikacijo/rfid/ključkom Parkkisähkö. V aplikaciji lahko povežeš Plugsurfing kluček za identifikacijo in uporabljaš pri polnilnicah, saj v garaži pod zemljo je malce težave s signalom za prenos podatkov.   Na žalost AC polnilnice zasedene s hibridi (Mitsubishi in BMW), na schuko pa ni šlo ker ni bil kotni vtikač in je zaradi teže zgubljal stik in nisva mogla zapret vratc od polnilnice. No ja, saj sva imela dovolj štroma do trajekta, nato je pa pri izkrcanju zelo blizu hitra polnilnica za naprej.

Peš sva se odpravila po centru, do stare pokrite tržnice na kavico in brunch. Na parkirišču pred tržnico je polnilnica Helen v sodelovanju z Virta. Kavico in nekaj sladkega sva si privoščila v Robert’s Coffee družinski kavarni, s pražarno in svežo kavo. Ker je bil že čas za malico sva nato šla do E. Eriksson Oy. s 135. letno tradicijo ribolova na seveda ribji brunch. Najboljši hladno dimljeni losos, lepo marmoriran z maščobo, da se stopi v ustih kot maslo v dveh različicah, naravni in z rdečim poprom. Zraven je tudi toplo dimljen/prekajen losos, vložen sled, kozice v majonezi in rezini rženega kruha.

Zaradi strogega protokola pri vkrcanju na trajekt sva odšla kar zgodaj iz mesta proti luki. Check -je že 3 ure pred izplutjem, vkrcanje na trajekt je v spramstvu čez luko v koloni vozil… Kartice za kabino in restavracijo sva dobila že pri check-inu. Čeprav je bil to najdražji strošek potovanja sva prihranila čas in se malce ”spočila”. Čeprav sva prvič potovala na taki veliki razdalji z ladjo, se nama je zdelo da, ko smo zvečer prišli na ”odprto” morje začelo kar precej premetavat, a je drug redni potnik naslednji dan rekel, da je bila plovba normalna in mirna. Čeprav je ”drag” all inclusive paket za 600EUR, je hrane v izobilju, finsko-nemški buffet, pri večerji pivo in vino vključena, pri zajtrku kozarec penine; Wifi je za doplačilo, TV v sobi, tudi s svojim programom poteka plovbe in reklamami vmes.

11. DAN Torek: TRAVEMUNDE – HAMBURG

V Travemunde smo prišli eno uro kasneje zaradi prometa, takoj sva našla hitro polnilnico na robu pristanišča v poslovni coni (HP#33), in aktivirala preko aplikacije. Na poti proti hotelu se nama je na razkrižju avtoceste zabliskala rumena luč, najbrž radar… 90km/h pri 60km/h zaradi ”križišča”. Ups… bo že po pošti pršla nagrada… Do hotela sva prišla v slabi uri,  in naju je že ob prihodu fasciniral. Obnovljeni vodni stolp. Od vhoda do recepcije vodi dolg hodnik s tekočim trakom za lažje potovanje s kovčkom kot preko stopnic v nadstropje višje. V hodniku se je slišalo kapljanje vode in odmevanje. V garaži Type 2 AC polnilnica Mennekes s kablom, parkirnina pa 15EUR z vnaprejšnjo rezervacijo in 25EUR brez rezervacije. Ker je bila večerja že na ladji, sva šla samo spat.

FinlandAuroraEVtour-178FinlandAuroraEVtour-168

12. DAN Sreda: HAMBURG – ALTONA

Dopoldne sva si privoščila daljši počitek in pozen zajtrk. Nato sva šla s podzemno železnico v center mesta. Ker je pihalo in padal dež, nama velik dežnik ni kaj prida pomagal… Na srečo sva bila toplo oblečena še od Finske. Zanimiv sklop starega dela, z novejšimi zgradbami. Stare zgradbe so opečnate z manjšimi odprtinami za okna, novejše zgradbe pa vklučujejo moderne oblike in konstrukcije iz jekla ter prekrite s steklom. Na južnem delu centra je v starem kompleksu Miniatur Wunderland. Največja maketa železnice na svetu. Primerna vse starosti, saj je tudi interaktivna in ogromna razstava na 1490m2. Zadržala sva se kar preko 3 ure.

Nato šla nazaj v center, s podzemno do hotela, in z BMWjčkom na železniško postajo Altona, v vrsto za avtovlak. Na srečo/na žalost sva bila prva, eno uro pred začetkom vkrcanja. Tako sva opravila s chek-inom za avto in ga parkirala v prvo vrsto. Imela sva še čas za hitro večerjo, katero sva naročila v restavraciji nasproti železniške. Šnicl in steak na hitro, sicer pa zelo okusno, lepo pečeno. NIč se nisva zamudila, in bila še pravočasno nazaj pri avtu. Vlak je pripeljal točno na postajo za vkrcanje avtov, a se je malce zavleklo pri pripravi vagonov in odstranitvi vseh ovir, zatičev. BMWjček je tako pristal prvi na čelu na zgornjem štuku vagona… Saj temeljito ga je opralo čez noč. Vlak je odpeljal točno ob 20:14.

FinlandAuroraEVtour-231

13. DAN Četrtek: DUNAJ – TRBOVLJE

Zelo nemirna noč, čisto drugačna vožnja kot pri finskem vlaku, premetavalo naju je po postelji v spalniku, vsak ovinek in kretnico se je čutilo, še to da je bila postelja v smeri vožnje in je ob zaviranju vlaka skoraj vrglo naprej iz postelje je bil čuden občutek, kljub varnostnemu pasu na koncu postelje. No ja preživeli smo vsi trije z BMWjčkom vred. Raztovarjanje je še eno postajo naprej od glavne Hbf Vienna, nato pa še 15 minut da vagone posebaj pripeljejo do mesta za izvoz.

Hitro sva se napakirala in šla naprej, garmin naju je vodil po najhitrejši poti domov, čez predmestje in direkt na avtocesto brez da bi videla kakšno bencinsko, saj nama je avstrijska vinjeta že pretekla. Čeprav sva se ustavila na prvi bencinski ob avtocesti in kupila vinjeto, je bilo mimo že 15km. Upam da ne bo še kakšne nagrade po pošti. En postanek v Avstriji (HP#34) in že je bila tu naša meja. Postanek na polnilnici Dobrenje Zahod (HP# 35) le toliko, da prideva zasigurno čez hrib v Trbovlje.

Parkirala pred blokom s 3839 prevoženimi km.

FinlandAuroraEVtour-240

Še malce popisa polnilnic: (PDF) AuroraEVroadtrip CHARGING ON THE WAY

Bled

Decembersko nedeljo sem peljala dve angležinje na izlet. Iz Ljubljane na Bled.

Punci sem peljala na krožno vožnjo okoli jezera, na kavico na vrh hriba – Hotel Triglav, in na kosilo ob promenadi – restavracija Špica. Ter foto postankek v Mali Zaki.

Polnjenje na Petrolovi polnilnici na promenadi je po tanovem za potopnem količkom, na srečo pa je bil takrat potopljen in sem lahko pripeljala do polnilnice…

DSC_0026DSC_0020

Road to Leipzig – Great Electrip

Dopust je bil splaniran že par mescev prej. Tekom čakanja na končno zaslužen dopust se mi je ponudila priložnost za brezplačno polnjenje v tujini od nizozemskega ponudnika New Motion. Seveda sem se prijavila na njihov natečaj in dobila brezplačna polnjenja po celi Evropi. Ves plačljiv štrom je sponzoriran s strani New Motion.

Načrtovanje z aplikacijami in možne poti so prešle v začrtan plan. V enem dnevu gor do Leipziga, nato 3 dni v mestu: nedelja čas za počitek, ponedeljek ogled tovarne BMW Leipzig, torek prost dan, sreda pot do Landshuta, prespiva tam, v četrtek ogled starega mestnega jedra in ogled tovarne BMW Landshut, pot v Munchen, večerja v centru, prespiva v hotelu, nato pot čez Grosglockner če bo vreme vredu (rezervacije za petek še nisva imela, ker sva čakala na vreme).

Na pot sva se odpravila že zgodaj, ob 6. uri.

1. polnjenje sva opravila z obveznim kava postankom, in nakupom avstrijske vinjete (9EUR) na OMV Spodnje Dobrenje – smer Šentilj. SODO polnilnica – aktivacija z RFID kartico NewMotion

2. postanek Sankt Michael am Obersteiermark – polnilnico sem aktivirala z aplikacijo NewMotion in tudi prekinila polnjenje z aplikacijo.

3. postanek BP Tankstelle Klaus an der Pyrnautobahn, aktivacija z NewMotion kartico. Pavza za kavico.

DSC_0114

4. postanek Eni Tankstelle St. Marienkirchen, Sharding Parking malo pred nemško mejo. Aktivacija z NewMotion kartico.

5. postanek Euro Rastpark Regensburg – Ost, odmor za kosilo. Aktivacija z NewMotion kartico.

DSC_0133.JPG

6. postanek Raststätte Waldnaabtal – Ost, kratek postanek; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.

DSC_0143.JPG

7. postanek Brückenrasthouse Frankenwald – Ost; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.

DSC_0150

8. Prispela v Hotel Marriott Leipzig.

DSC_0306.JPG

DSC_0174

Pot dolga 891km je trajala 14 ur in 15minut, od tega same vožnje 10 ur in 7 minut, postankov pa za 4 ure in 8 minut. Ker sva se ustvljala na približno eno urco se nama pot ni vlekla zaradi same avtoceste. Večinoma sva vozila umirjeno, 110km/h na tempomatu, prehitevala tovornjake in avtobuse, veliko je bilo tudi dela na cetsi tako je bila omejitev še nižja, 80km/h, 60km/h… poraba je bila kar visoka s povprečjem 16,4kWh/100km tako sva porabila preračunano dobrih 146kWh, več kot 5 celih ”tankov” (28kWh kappa max). Ker polnilnice niso najbolj optimalno razporejene – so na vsakih približno 100km, se moraš ustavit kar na vsaki, saj do druge oddaljene 200km z visoko porabo po avtocesti ne prideš sigurno,ker ne poznava terena (gor, dol) ali pa bližje 4km ali 70km in se ne splača ustavljat na vsaki, tako moraš malce pogledat kje so in izbrat optimalno razdaljo med eno in drugo. Poleg tega pa še dež zvišuje porabo ter nizke temperature okrog 15°C niso najboljše za daljši domet.

Pot nama je minila kar hitro, nobenih večjih zastojev na avtocesti, garmin me je peljal enkrat celo po kratki bližnjici počez, zaradi zastoja ob delu na cesti. Me pa moti pri garminu v BMWjčku, da ne kaže grafike za vse izvoze, samo za večje. To je predvsem moteče ob večji gužvi v centru mesta na obvoznicah, kjer so izvozi speljani vzporedno z obvoznico, da sploh ne opaziš, da jo moraš zapustiti. Je pa hiter s preračunavanjem poti.

V Leipzigu sva se zvečer sprehodila do glavnega trga, kjer prenavljajo mestno hišo, ter se v stranski ulici usedla na večerni drink. Čin čin!

Zjutraj je bilo deževno vreme, nič kaj spodbudno, tako sva se malce še spočila nato pa odpravila do Panometra, 360°  32metrov velike panorame razbitine Titanika fotografa Yadegarja Asisija. Sama razstava ne temelji na sami tragediji Titanika ampak na meji med človeškim dosežkom tistega časa in tehnologiji in kljubovanju neizmerne moči narave. Res je izjemen občutek sprehoditi se med zgodovino odkritij in napredka v 20. stoletju, ko se je gradbena industrija razvijala s pomočjo novih tehnologij in materijalov.

Osupne tudi model premca Titanika in se vživiš v takratno obdobje, kako so ljudje za tiste čase doživljali takšne podvige modernizacije od tunelov, visečih mostov, nebotičnikov do gromozanskih strojev in čezoceanskih ladij.

Fotk iz razstave ne bom objavljala, ker si morate to sami pogledat in doživet vse detajle fotografije in atmosfero samega dogodka. Ni samo fotografska razstava ampak doživetje. Sama sva se zadržala več kot 2 ure.

V Ponedeljek sva šla na ogled proizvodnje BMW Plant Leipzig – Exclusive Guided Tour BMW i. Tam sva vidla še bolj podrobno kako je sestavljen najin i3, in kakšni materijali so uporabljeni ter proces združitve podvozja in kabine. V Leipzigu se ”rodijo” elektrificirani i3, i3s in i8 coupé in i8 roadster.

DSC_0204

Velika večina sestavljanja je še zmeraj ročno delo zaposlenih, roboti se uporabljajo predvsem pri procesu izdelave posameznih delov. Tudi sama tovarna je naravnana zeleno, proizvajajo 70% elektrike s štirimi veternicami, ostalo jemljejo iz omrežja, velika večina prostora ob že zgrajeni tovarni je zelena, poraščena z drevesi – tam ne smejo graditi, tam kjer je pa provizorij parkirišče ali pa prazna parcela, tam pa lahko v prihodnje še dogradijo tovarno oz. skladišče.

Ker je fotografiranje prepovedano: ni ni slikc iz prozivodnje.

Pri recepciji me je gospodična prijazno vprašala če potrebujeva polnjenje, da nama z veseljem posodi rfid kartico za ponjenje med časom ogleda, a ker sva imela polnilnico v hotelu tovarna pa le malo ven iz mesta to ni bilo potrebno. Nekaj mest je bilo še praznih pri polnilnicah, bilo je vsaj 6 mest z Type 2, in 2x CSS hitro polnjenje. Parkirani pa i3, i8, Hyundai ionic in BMW hibridi. Tudi znotraj tovarne imajo zaposleni na voljo prve modele i3, ki ne dosegajo cestnih standardov, registrirane samo za vožnjo znotraj tovarne (do 30km/h) – niso street legal, tako so jih obdržali v tovarni za prevoz med posameznimi deli tovarne. Presenetilo naju je tudi uporaba vodikovih celic za pogon skladiščnih robotiziranih samovozečih vozičkov in črpalka za vodik sredi proizvodnje hale.

Sem pa mogoče pričakovala, da bo vodil ogled kakšen zaposleni iz BMW i programa, meni se je zdelo da je gospodič, ki naju je vodil po tovarni, samo študent. Ni imel nobenih informacij o prihodnih modelih serije i, glede na to da je takrat ravno izšla možnost prednaročila ix3 na Norveškem, nič o novi 120Ah bateriji, nedelovanju i remota v Sloveniji,…

Sicer pa oba navdušena nad videnim kako je nastal najin BMWjček.

V torek po zajtrku premišljujeva kaj pa danes? Ogled panorama towerja, sprehod po centru? Pejva v Berlin, ko sva že tako blizu… sej je samo 150km… enkrat na polnilnico pa sva gor! Polnilnica Linthe pri McDonalcu se ni in ni hotela vklopit, aplikacija ne sprejme mojga paypala, probam z mastercard opcijo prek aplikacije, ne in ne… ker sva bila predaleč od naslednje hitre polnilnice z zalogo baterije sva poiskala najbližji Type 2 v vasi pri B&B Linther Hof. Najprej težave z  zaparkirano polnilnico, pred polnilnico pa skladovnica lesa za nadstrešek… motava naprej nazaj in končno uspeva priklopit kabel. Približno urco polnjenja da sva zasigurno prišla do naslednje hitre polnilnice Autobahnraststätte Grunewald West zravn BurgerKinga. Postanek za malico in naprej v center Berlina po osempasovnici, mimo stebra zmage, do Bradenburških vrat.

gopro-1-3

Tam sva iskala bližnje polnilnice, prva zaklenjena, firma očitno ne obstaja več, druga ne dela sploh, v tretje gre rado, parkirala pred nakupovalnem centrom in se priklučila, dela z NewMotion in Plugsurfing rfid. Peš šla nazaj mimo obeležja umorjenih judov evrope, ki je kot nekakšen labirint, mimo ameriške ambasade do Brandenburških vrat. Lep prizor ob popoldanskem soncu zaluštala se nama je ledena kavica, nekaj osvežilnega, saj je bil kar vroč dan. Znotraj trga zagledam Starbucks. Cold brew je odlična izbira za malce ohladitve in malce kofeina za nadaljno pot. Obvezen postanek za spominke takoj pri vratih – magnetki, šnekugle, kartice,…

Drugi postanek v Berlinu – the Wall – zid.  Ura štiri/pet popoldne gužva, kolesarji, delo na cesti, zaprte ceste, obvozi,kaos…  Naslednjič parkirava kje na obrobju centra in nato s podzemno v sam center mesta. Več kot eno uro sva rabila za 9km in 29 min dolgo pot po Googlu. Parkirala v parkirni hiši zraven Mercedezbenz Arene, kjer se je začel koncertni spektakel Helene Fisher, itak cela gužva okol parkirne hiše, sva prišla še ravno prav zgodaj da sva dobila parking in pred glavnim navalom.

Ob reki je ostanek zidu poslikan v sklopu East Side Gallery. Zanimivo je, da je dvojni zid, in tudi to da je bil na nekaterih odsekih zid, nekje pa samo žičnata ograja.

Pot nazaj je bila že v večernih urah, najprej skozi predmestje Berlina, nato pa sva zavila na avtocesto. Večinoma mestna vožnja nama je podaljšala domet do Tank & Rast Köckern West že dokaj blizu Leipziga. Tudi ta je ena od E.ON polnilnic ki je še brezplačna, kasneje pa plačnljiva preko aplikacije ali s kreditno kartico.

V sredo sva se sprehodila po centru Leipziga, do Panorama Towerja, kjer se lahko povzpneš na 29. nadstropje kjer so 3 restavracije in nato še par nadstropij višje na razgledno ploščad stolpnice za 3 EUR na osebo. Res je čudovit razgled na okolico mesta, na železniško postajo, vetrnice in tovarno BMW na severu, mestno središče in nogometni stadion Red Bull Arena na zahod (cena vstopnice od 55EUR naprej), termo elektrarna na jug,… Malce okrepčila v Peter Pane (res je dober pol literski ubijalec žeje 😉 ). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.

V Landshut sva prišla že v večernih urah, malce zmatrana in že se je znočilo.  V hotelu imajo v garaži Tesla destination charger, a se nama ni hotel povezat z najinim BMWjčkom tako da ga nisva napolnila…

dsc_0356

V četrtek sva se po check-outu odpravila na sprehod po starem centru. Čudovit in slikovit stari center velik kot center Ljubljane ob Ljubljanici. Očarljive stare hiše obnovljene v stilu gotike, in na vsakem vogalu cerkvica. Lepo urejena mestna hiša na glavnem trgu, obdana z rožami v tegelcih na oknih, res pričara duh malega mesta.

Dan sva nadaljevala z  ogledom tovarne BMW Landshut, kjer delajo električne motorje, karbonsko ogrodje, sestav armaturne plošče ter zunanje plastične dele iz posebne modre mase za i program. Na parkirišču pred tovarno so bile vse polnilnice zasedene spet sva ostala brez polnjenja. Tako sva po končanem ogledu šla do bencinskega servisa OMV in se prilkopila na Smatrics hitro polnilnico in aktivirala z NewMotion kartico. Vmes sva skočila čez cesto v Lidl po malico in krenila proti Münchenu.

dsc_0398

dsc_0400

V Münchenu je bil plan malce pogledat BMW Welt če je kaj novega na i oddelku, ter obisk prodajalne Tesle, ki je blizu Marienplatza. V BMW Weltu je nov koncept iVision, brezćično polnjenje ter koncept čisto električnega Mini-ja. In prva hitra polnilnica spet deluje.

V Tesli pa sva se usedla v Teslo X in si skonfigurirala svojo. Razstavljene imajo tudi Tesline sončne panele in hranilnik energije Tesla Wall. Glede na to da imajo sami samo prodajo vozil, ne pa tudi prodajo ostalih zadev, so posredovali najin kontakt na Nizozemsko, kjer je oddelek za prodajo energetskih rešitev.

Iz Münchena sva štratala s polno baterijo, in šla proti vznožju Grosglocknerja. Ker je bila nesreča na avtocesti, naju je navigacija peljala čez vasi, in tako sva prihranila na porabi in povečal se je tudi doseg. Tako sva polnila na hitri polnilnici pred Merkurjem eno vas pred Zell am See v Saalfeldnu.

DSC_0453

V Kaprunu kjer sva prespala, sva v Hotelu Sonnblick dobila prijetno dobrodošlico – rezervirano parkirno mesto pred teslinim destination polnilcem za ”vsa” ev vozila – a je bilo zaparkirano s strani nizozemcev. Še dobro da so kabli od destination chargerjev dovolj dolgi, da sva parkirala zraven in se priklopila ter polnila čez noč.

V ceno hotela je vključena tudi Zell am See-Kaprun Summer card, s katero imaš veliko popustov ali brezplačnih vstopnin v bližnje atrakcije. Šla sva si ogledat Vötter’s muzej starodobnikov, kjer je na ogled več kot 200 starih in redkih vozil na več kot 1400m2.

Pri vstopu na Alpsko cesto imajo električna vozila znižano ceno 26EUR (ICE 36EUR). Na poti gor je veliko razglednih točk, kjer se lahko ustaviš in poslikaš, ter malce sprehodiš naokrog. Ustavila sva se na Seidlwinkel, ter pri predoru Passheiligtum Hochtor kjer je najvišje ležeča polnilnica.

Šla sva še naprej do Kaiser-Franz-Josefs-Höhe razgledne ploščadi. Kelag polnilnica je bila zasedena (Kia Soul in Zoe), Tesla destination ”za vse ev” pa se spet ni hotela povezati z najinim i3. Čeprav bova nekaj % zregenerirala navzdol, bi še vedno tistih par % polnjenja v času obiska pomagalo da bi prišla vsaj do Radovljice.

DSC_0501

dsc_0526

dsc_0527dsc_0531dsc_0535

Tako sva se morala ustaviti v Villachu v Lidlu, kjer nama je ravno pred nosom priklopil e-golf, tako sva 11minutk polnila na AC in šla v Lidl po malico (ujela še zadnje minutke ko je bila trgovina odprta), preostalih 20 minutk pa DC, da sva prišla do Kranja in nato domov v Trbovlje.

dsc_0542

Prevoženih 2426km v dobrih 36ih urah v 7ih dneh. Povprečna poraba 14,6kWh/100km, povprečna hitrost 69,6km/h.

Pa še nekaj statistike v tabelci:

Roadtrip EV2

Dopust uspel, šofer je malce zmatran, navigator tudi, tako paše imeti še malce dopusta po dpoustu 😉

DCIM100GOPROG0030527.JPG

 

 

Prvi servis

Pa sva privozila do prvega rednega servisa pri 65.381 prevoženih kilometrov :)

Že ob nakupu avta sva doplačala 61 eur za opcijo Servis Inclusive 5 let ali 100.000km (osnovni Servis Inclusive je 5 let ali 60.000km brez doplačila)

Redni servis je obsegal:
-menjavo zavorne tekočine
-menjava filtra klime
Nekaj malenkosti se je še nabralo za pregledat:
-zadnja šoba za špricanje tekočine na steklo ne šprica (motorček se sliši da neki dela, vn ne priteče nič – ne uporabljava sploh, tko da se je najbrž kej zamašilo)
-v sprednji maski popokana barva na plavih ledvičkah (menjava ledvičk)
-sprednji veliki brisalec ne briše lepo (preskakuje, pušča črte – pri cenovno 50k EUR avtu pričakuješ malo več)
-delovanje AC kabla, (zamenjali so neki mehanizem na AC vtičnici na avtu)
vse tole je šlo v garancijo in servis inclusive

Doplačala sva:
+ dezinfekcija klime – zaradi toliko prevoženih km in ker se je zadnji mesec začel pojavljati neprijeten vonj iz zračnikov ob prižigu klime oz ventilacije. (67 EUR) – v prihodnje zaradi toliko prevoženih kilometrov menjava filtra na 1 leto.

 SERVIS 1 – kopija
DEZINFEKCIJA KLIME – kopija

Kanal

Na nedeljski dan sva se odpravila v malo vasico Kanal v srednje soški dolini.

Od doma sva se odpravila s približno pol baterije, dopolnila na BS Barje v dobrih 25 minutah (iz 26% na 98%) in si privoščila sladoledno pavzo v senčki, ter se nato odpravila naprej po avtocesti.

Čeprav je veliko omejitev na vipavski avtocesti zmanjšanih na 60, 80 in 100, ter malce obvoza čez Vipavo in Ajdovščino, sva prišla v Kanal še kar zgodaj (tajming je bil ob 16h ko se začnejo skoki z mostu v Sočo).

Čas je bil še za kosilo v gostišču Križnič pri mostu, nato sva se prigužvala do dokaj lepega senčnega mesta od koder sva gledala pogumneže kako so skakali z nižjie ležečih odskočnih ramp, nato pa še z mostu.

dsc_0033

Kanal na Soči

dsc_0044

Solkan

Nazaj grede sva se ustavila na BS Šempas Jug, in na hitro dopolnila baterijo.

Na BS Lom sva se ustavila na večerji in dopolnitvi da bo dovolj še za naslednji dan za v službo… Kljub temu nisva računala, da bova rabila eno uro za 10 km in 2% baterije na avtocesti (ja prometna…) in se zgražala nad razvrščanjem avtomobilov v koloni.

dsc_0064dsc_0066dsc_0069dsc_0072

Medtem je pa odlično deloval traffic jam assist *

Direktno domov v Trbovlje in spat ter nato spet Ponedeljek in vožnja v službo…

Ves štrom sponzoriran s strani nizozemskega New Motion (roaming na Petrolovih DC hitrih pumpah) v sklopu poletne promocijske akcije.

*Asistent pri zastoju v monotonih prometnih razmerah razbremeni voznika. Pri hitrostih do 60 km/h sistem omogoča, da vozilo enostavno „jadra skupaj“ z drugimi vozili, zaradi česar so prometni zastoji manj stresni. Asistent avtomatsko ohranja želeno razdaljo do spredaj vozečega vozila in avtonomno nadzoruje hitrost vozila vse do popolne zaustavitve, medtem ko aktivno posega v krmilni mehanizem. Vozilo s tem pomaga vozniku, da ostane na svojem voznem pasu, dokler ima ta vsaj eno roko na volanu. Po popolni zaustavitvi do 30 sekund na mestu vozilo samodejno spelje naprej in nadaljuje vožnjo. (bmw.si)

 

Jezersko in Logarska

Za začetek starega dopusta sem iz službe štartala s polno baterijo po stari cesti čez Medvode v Kranj in naprej do Besnice na piknik iskat drugo polovico, in nato na Jezersko. Prenočila sva v lesenemu šotoru, kamp in glamping Stara Pošta. Čeprav je tik ob cesti, se zaradi vsega zelenja cesta kar skrije.

jezersko1

V soboto sva imela pred EV Lady & Gentelman srečanjem čas za lahek sprehod okrog Planšarskega jezera. Na Jezerskem je res prelepa okolica za sprehod in odlična izhodiščna točka za pohodnike. Prehitela sva tudi kolesarje Tour po Sloveniji in bila nazaj še tik pred zaporo ceste.

 

Na srečanju smo se dobili uporabniki EV vozil, malo poklepetali, malo probali električne skiroje, malo pojedli in popili ter sovozniki poskusili tudi domače likerje, ki jih pripravlja oskrbnica Stare Pošte Tanja. Priporočam likerček Furman (temno pivo, vanilija in cimet) in tri vrste domačih ledenih čajev bezeg in meta, materina dušica ter lipa in divji žajbelj. Odlične imajo tudi domače štruklje.

ev meet.JPG

štruklji.JPG

Po srečanju sva še enkrat prenočila, da sva lahko probala še kakšnega od 25. vrst likerjev (ne, niso vsi na fotki). Naslednji dan pa se odpravila naprej čez Jezersko v Avstrijo in nato na Pavličevo sedlo nazaj v Logarsko dolino.

liker.JPG

V logarski z električnim avtom ne plačaš vstopnine in sva se zapeljala do polnilnice pri TIC-u nasproti hotela Plesnik.

tic jezersko.JPG

metron

Priklopila na schuko vtičnico in odšla naprej najprej do prvega slapa za hotelom. Nato pa naprej do slapa Rinka. Nahodila sva se po gozdni poti, a je en del zaradi ujme lani decembra še vedno zaprt, tako sva nekaj poti prehodila po cesti. Na vrhu je prijetno ohladil vodni prš in se lepo ohladiš ter napolniš čutarico s svežo čisto vodo. Nazaj sva šla kar po cesti, saj se nama je zdela gozdna peš pot daljša, pa še ni čisto očiščena, tako je treba dvigovat noge da se ne spotakneš ob podrta drevesa.

rinka 2.JPG

Zmatrana sva po štirih urah prišla do skoraj napolnjenega avta in se odpravila proti domu.

Ker gre pot samo navzdol od Pavličevega sedla proti Polzeli in nato čez hrib na Marija Reko in spet navzdol v Trbovlje je bila poraba zelo nizka, tako sva imela elektrike iz Jezerskega še za na šiht in nazaj domov v ponedeljek.